Občina Šentilj je bila ustanovljena leta 1994 in je uvrščena v Podravsko statistično regijo.
Območje občine Šentilj meri 65 km². Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 106. mesto.
LEGA
Občina Šentilj leži na severovzhodu Slovenije, v zahodnem delu Slovenskih goric, med Dravo in Muro.
Na svoji severni strani meji na Republiko Avstrijo (dolžina meje 17 km) in avstrijske občine (Strass -Spielfeld, Murfeld in Mureck).
Na vzhodu meji na občino Apače in sega vse do obronkov Panonske nižine.
Na jugu in zahodu pa preko gričevnatih Slovenskih goric meji na druge slovenske občine: Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Ana v Slovenskih goricah, Pesnica in Kungota.
PREBIVALSTVO
Leta 2017: 8.366 prebivalcev (4178 moških in 4188 žensk) po podatkih Statističnega urada RS.
Število živorojenih je bilo nižje od umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini torej negativen, znašal je -2,8. Število tistih, ki so se iz občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je -0,5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev je v občini negativen, -3,3.
Med prebivalci občine Šentilj je število najstarejših prebivalcev večje od števila najmanjših: na 100 oseb, starih 0 – 14 let, je prebivalo 120 starih 65 let ali več. Vrednost indeksa staranja je tako višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je 119). Tako se povprečna starost prebivalcev občine Šentilj dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji.
ŠOLE IN VRTCI
V občini Šentilj delujeta Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj s podružnico v Ceršaku ter Osnovna šola Sladki Vrh s podružnico na Velki. Prav tako delujeta Vrtec Šentilj s podružnico v Ceršaku ter Vrtec Sladki Vrh s podružnico na Velki.
Od vseh otrok, ki so bili leta 2013 stari 1-5 let jih je bilo 68 % vključenih v vrtec. V osnovnih šolah je vpisanih 650 otrok, v vrtce je trenutno vključenih 244 otrok.
RELIEF
Najvišji vrh občine je na Kresnici (Brloga 444 metrov nadmorske višine), najnižja točka pa na Tratah pri mostu čez reko Muro in meri 232 metrov nadmorske višine.
Pokrajina je pretežno vodnata, to dokazuje veliko potokov in ribnikov, glavnino vode pa odvaja reka Mura.
Podlago, na kateri je območje občine Šentilj, sestavljajo helvetski konglomerat, peščeni lapor, peščenjak in pesek, andezitni tuf pa kaže na občasno vulkansko delovanje. Na strmi skali litoamnijskega apnenca stoji grad Cmurek. Z delno zajezitvijo Mure v Ceršaku deluje edina slovenska hidroelektrarna na Muri, v Avstriji jih je še 30.
Gričevnata pokrajina zahteva težje pogoje kmetovanja, vendar pa se z občinsko pomočjo ohranja kmetijska dejavnost, zlasti s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in njihovo preusmeritvijo v turistične kmetije in vinotoče. To je podpora razvoju podeželja in vir preživetja večine kmetij v občini. Občina pa spodbuja tudi razvoj malega gospodarstva in podjetništva. Severno od naselja Šentilj je območje bivšega mednarodnega mejnega prehoda Šentilj (MMP).
V Avstriji so bile leta 1824 v mejah podložnih posestev ali hub ustanovljene katastrske občine, te pa so leta 1850 postale tudi upravne občine, združene v okraje in okrožja. Šentilj je bil tako občina v okraju Špilje, okrožje Maribor, Notranja Avstrija. Občino je poleg zemljiškega gospoda na okraju, tako kot prej hubo, vodil župan – »rihtar«. Prve volitve županov in občinskih svetov, ki so jih sestavljali davkoplačevalci v volilnih razredih, so bile leta 1859. Občine se potem do leta 1933 niso bistveno spremenile. Leta 1854 so bila imena naših krajev prvič objavljena v slovenskem jeziku.
Prva velika občina Šentilj je bila oblikovana v Kraljevini Jugoslaviji leta 1933 s sedežem v nekdanjem zdravstvenem domu, vanjo pa so bile vključene občine Ceršak, Cirknica, Kaniža, Selnica, Sladki Vrh, Šentilj, Svečane in Zgornje Dobrenje. Že leta 1934 sta se odcepili občini Sladki Vrh in Svečane in se pridružili veliki občini Velka. Takšna velikost občin je ostala do konca druge svetovne vojne.
Druga velika občina ali komuna Šentilj je bila ustanovljena v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji leta 1955 iz 36 naselij dotedanjih združenih krajevnih ljudskih odborov Jakobski dol, Jarenina, Šentilj in Velka. Po treh letih je bila vključena v komuno Maribor-Košaki. Upravne prostore je imela v zadružnem domu, kjer je do leta 2002 domovala tudi današnja občina.
1. januarja 1995, v samostojni državi Republiki Sloveniji, je Šentilj tretjič postal velika občina, vanjo pa so bile vključene krajevne skupnosti Ceršak, Sladki Vrh, Šentilj in Velka. Naslednje leto je, da bi trajno negovala in spoštovala spomin na boje za severno mejo, za svoj praznik izbrala 29. marec 1874, rojstni datum generala Rudolfa Maistra, in privzela grb in zastavo.
Občina Šentilj združuje med seboj oddaljena območja, katerih občine so se v preteklosti v okviru župnij Marije Snežne in Sv. Ilja dokaj nepovezano razvijale. Kraji ob Muri so bili do konca prve svetovne vojne vezani na nemška središča onstran reke, kraji ob »cesarski cesti« in »južni železnici« pa proti Mariboru. Med njimi do leta 1927, ko je bila zgrajena »Žebotova cesta« od Šentilja prek Ceršaka, Selnice ob Muri in Vranjega Vrha do Spodnje Velke s krakoma do Ceršaške tovarne lesnih snovi leta 1939 in Sladkogorske tovarne papirja leta 1948, ni bilo dobrih prometnih poti.
Kljub gospodarskemu in družbenemu razvoju v bližnji preteklosti in sodobnim komunikacijam pa v občini še dandanes nismo dovolj povezani, zato naj bo to izziv za prihodnost.
