Občina Šentilj

DOBRO JE VEDETI

♦ Potovanje mladoletnikov brez spremstva zakonitega zastopnika v Republiko Hrvaško
♦ Del štipendij tudi na centrih za socialno delo

POLICIJSKA POSTAJA ŠENTILJ

V krajevni hiši na Zgornji Velki deluje policijska pisarna za območja KS Jakobski dol, KS Sladki Vrh in KS Velka. Uradne ure vsako sredo med 8. in 10. uro!
Območje občine je razdelejeno v dva policijska okoliša:
♦ KS Sladki Vrh in KS Velka, vodja g. Franc KRANJC, E-mal: franc.kranjc@policija.si
♦ KS Šentilj in KS Ceršak, vodja g. Bojan JAUNIK, E-mal: bojan.jaunik@policija.si

NAČRTI ZAŠČITE IN REŠEVANJA

V skladu z 18.členom uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja ( Ur.l. RS, št. 3/02, 17/02, 17/06 ), občina Šentilj javno predstavlja naslednje načrte zaščite in reševanja.

♦ načrt ZiR ob  jedrski nesreči v občini Šentilj  ( sprejet z dne 22.05.2008 )
♦ načrt ZiR ob potresu ( sprejet z dne 28.05.2008 )
♦ načrt ZiR ob poplavah v občini Šentilj ( sprejet z dne 05.06.2008 )
♦ načrt ZiR ob požaru ( sprejet z dne 15.01.2008 )
♦ načrt ZiR ob nesreči z nevarno snovjo ( sprejet z dne 15.01.2008 )
♦ načrt ZiR ob zemeljskih plazovih ( sprejet z dne 15.01.2008 )
♦ načrt ZiR ob železniški nesreči  (sprejet z dne 19.01.2009)

SPOROČILO ZA JAVNOST

NAČRT UPRAVLJANJA Z VODAMI V SLOVENIJI
Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek Načrta upravljanja z vodami v Sloveniji

Ljubljana, 11. maj 2010 - Ministrstvo za okolje in prostor je konec lanskega leta na spletni strani objavilo predloga načrtov upravljanja z vodami (NUV) za vodni območji Donave in Jadranskega morja ter povabilo javnosti, da se vključijo s svojimi mnenji in pripombami. NUV za vodno območje Donave in vodno območje Jadranskega morja bomo predvidoma sprejeli do konca letošnjega leta.

Voda predstavlja nenadomestljivo naravno vrednoto, življenjski prostor in vir številnih človekovih dejavnosti, vendar se premalo zavedamo, da vodni viri niso neomejeni ter da je za dobro stanje voda z njimi potrebno ravnati skrbno, celovito in trajnostno. Evropska skupnost je zato z Okvirno direktivo o vodah začela z inovativnim pristopom v upravljanju voda. Direktiva ne ločuje med celinskimi površinskimi vodami, somornicami, obalnim morjem in podzemnimi vodami, pač pa vse skupaj obravanava kot neločjiv, enoten in soodvisem vodni sistem. Povodja razume kot naravne geografske in hidrološke enote. Države članice pa so za svoja povodja dolžne pripraviti načrte upravljanja z vodami (NUV).

NUV je nacionalni dokument, s katerim države članice opredeljujejo mehanizme za vodenje politike na področju voda, s katerimi bodo zagotovile dobro stanje voda do leta 2015. Doseganje zastavljenega cilja temelji na 6-letnih procesih načrtovanja.

Načrti upravljanja z vodami povezujejo okoljske cilje, socialna vprašanja in gospodarske dejavnike v zvezi z vsemi vrstami vodnih teles, rek in jezer, rečnih ustij in drugih somornic, obalnih morij in podzemnih voda.

Skladno z Okvirno direktivo o vodah mora vsak načrt vsebovati naslednje podatke:
• splošni opis značilnosti vodnega območja, vključno z zemljevidi,
• povzetek poglavitnih obremenitev in človekovega vpliva,
• zemljevid posebnih zavarovanih območij (npr. kopalnih voda, območij za varstvo habitatov ali vrst),
• rezultate spremljanja stanja voda,
• seznam splošnih in posamičnih okoljskih ciljev,
• povzetek programa ukrepov za ohranjanje oziroma izboljšanje stanja voda in 
• povzetek javnih posvetovanj in njihovih vplivov na načrt.

Načrti za vsako vodno območje opredeljujejo vodna telesa, ki ne izpolnjujejo okoljskih ciljev iz direktive in navajajo razloge za tako stanje, vsebujejo pa tudi program ukrepov, to je nalog in dejavnosti za vzdrževanje ali izboljšanje kakovosti vode, pa tudi tistih, ki jih je potrebno izvršiti v zvezi s soočanjem s pritiski na vode. 

Slovenija je v osnutku načrtov rek, ki se stekajo v Donavo ter rek, ki se izlivajo v Jadransko morje, opredelila ukrepe za ohranjanje vodnih ekosistemov, varstvo vodnih virov za pitje ter preprečevanje onesnaženja z nevarnimi snovmi, iz kmetijskih virov in iz komunalnih odpadnih voda.

Seveda pa bo za doseganje zastavljene politike upravljanja voda predvsem potrebno spremeniti naš odnos do vode. Doseganje dobrega stanja voda je mogoče le z ozaveščenim in pozitivnim pristopom tako odgovornih nacionalnih institucij, strokovno raziskovalnih institucij, lokalnih skupnosti kot tudi vsakega posameznika.

Osnutka načrtov upravljanja z vodami za vodni območji Donave in Jadranskega morja sta objavljena na spletni strani ministrstva:
http://www.mop.gov.si/si/splosno/cns/novica/browse/1/article/7621/7169/72ab0a3ac0/
http://www.mop.gov.si/si/splosno/cns/novica/browse/1/article/7621/7168/30db18068c/

Pridružite se Ministrstvu za okolje in prostor v prizadevanjih za doseganje oz. ohranjanje dobrega stanja voda v Sloveniji.