Objavljamo teme včerajšnjega pogovora s predsednikom Vlade RS dr. Mirom Cerarjem:

  • Dobro sodelovanje občine z državnimi institucijami (ne glede na razlog, za katerega vsi obžalujemo, da se je zgodil, smo se jeseni 2015 in pozimi 2016 uspešno spopadli s krizo, ki je našo občino in naš kraj najbolj prizadela: okoli 300.000 migrantov (60% od skupnega pol milijona, ki so prečkali Slovenijo) je šlo skozi Šentilj, vsi ministri, s katerimi smo se takrat srečali, so svojo nalogo opravili dobro, bili so kooperativni. Veliko smo premaknili tudi na našo pobudo. Ob tragediji, ki smo jo opazovali, pa ne gre pozabiti, da so tukaj podjetja, ki so bila neposredno vezana na mejno območje ali pa posredno na ljudi na drugi strani, utrpela največjo škodo. Če je bila država odzivna, ko je bilo potrebno pomagati s humanitarnega in infrastrukturnega vidika, pa ni bilo tako, ko gre za obljubljeno povračilo škode. Zato danes vprašanje: kakšen odgovor po vsem tem času naj damo našim malim podjetnikom, ki so utrpeli izpad dohodka, obveznosti do delavcev in države pa so morali poravnati.
  • Kako danes ravnati kot župan mejne občine, kjer smo bili vajeni, da lahko brez dokumentov, prosto in kdaj koli prečkamo mejo, peš ali s kolesom, pa nam to zaradi morda samovolje Avstrije, ni več omogočeno? Še danes izvajajo znotraj schengenskega območja nadzor in smo tudi tukaj, sredi Evrope, obdani z žico. Ali se je država kaj posebej pogovarjala o tem problemu s sosednjo državo?
  • In še zadnja tema okoli meje, k njen se bomo še vrnili kasneje. Veliko dela smo vložili in si zelo prizadevali, da omogočimo zainteresiranemu investitorju prihod na opuščeno mejno tovorno parkirišče. Dobro smo sodelovali z vsemi državnimi institucijami, a se je zgodila migrantska kriza, ki je pretehtala pri odločitvi, da je investitor izbral drugo lokacijo. Mi smo izgubili 250 potencialnih delovnih mest, zemljišče pa še naprej ostaja prazno in zanemarjeno. Zaznali smo interes novega investitorja za to zemljišče, in ko bo več znano, bomo prosili za pomoč pristojne državne organe.
  • Prav zato, da bi preprečili nadaljnje propadanje mejnega območja, ki je v večini v lasti države, smo si prizadevali za obnovo regionalne ceste. To smo tudi uredili, obiskovalci casinoja Mond, ki veliko prispeva v občinski in državni proračun, se lahko zdaj spodobno pripeljejo. Želeli bi, da se pospeši še nadaljnja obnova regionalne ceste proti Pesnici v dolžini cca 4 km in regionalne ceste Lenart Trate. Zelo nam je žal, da letos ne bo prišlo do realizacije že pogodbeno urejene investicije za krožišče proti Sladkemu Vrhu, saj se promet Palome povečuje. Tako bomo morali svoj delež umestiti v naslednji proračun. Glede povezave proti mejnemu prehodu Trate pa bi si želeli, da država prisluhne več kot nujnim potrebam po ureditvi razpadajočih stavb, zaraščene okolice in še česa. Občina vsako leto stopi naproti s postavitvijo večjih posod za odpadke in premičnih stranišč, a tam v času sezone ne moremo zadostiti niti minimalnemu standardu. Podoba mejnih prehodov, ki še vedno propadajo, je podoba države. Občina je veliko naredila samoiniciativno, država pa mora tudi priti s predlogi in rešitvami naproti.
  • O urejanju meje smo razmišljali v občinski upravi, ko smo pisali strategijo razvoja občine. Tako smo naredili prvi korak s pobudo za prenos državnega premoženja na Občino, uspeli, pridobili stavbi, zasnovali projekt in danes ono od njih že urejamo.
  • Prelet aktualnih in še načrtovanih projektov:

PROGRAM SODELOVANJA SLOVENIJA–HRVAŠKA INTERREG (Prebujanje/Budženje)

Cilj tega projekta je prispevati k trajnostnemu razvoju turizma v SLO-HR mejnem območju z diverzifikacijo, izboljšanjem in krepitvijo konkurenčnosti že obstoječih kulturnih in turističnih objektov v regiji. To bo doseženo s prebujanjem in valorizacijo obstoječih neizkoriščenih arheoloških najdišč v občinah Goričan in Šentilj, z vzpostavijo regionalnih turističnih središč in razvojem inovativnih in privlačnih čezmejnih kulturno-turističnih produktov.

IDEJNI PROJEKT BRVI ZA PEŠCE IN KOLESARJE ČEZ REKO MURO

Ideja projekta je ureditev kolesarsko pohodniškega mostu čez reko Muro, ki bi se navezovala na že obstoječo kolesarsko pot v Avstriji.

PROJEKTI IZ SREDSTEV ZA REGIONALNI RAZVOJ IN RAZVOJ PODEŽELJA

Z operacijami v vseh štirih krajevnih skupnostih želimo ustvariti nove vsebine na območju naselij, zanimive za vse starostne skupine, kjer bi vsakdo našel razloge za preživetje časa v urbanih središčih. V naseljih trenutno ni urejenega prostora za že zaznano povezano delovanje med različnimi generacijami, spodbujati je tudi potrebno aktivni življenjski slog. Z izvedbo operacij bomo tako ustvarili pogoje in nove produkte, ki bodo prispevali k razvoju turizma, ekologije, športa, kulture in društvenih dejavnosti. Oblikovana bosta dva nova produkta, eden imenovan »medgeneracijsko sodelovanje skozi prosti čas, z zdravim načinom življenja, v obliki društvenih in turističnih aktivnosti«, in drugi imenovan: »program za aktivno preživljanje prostega časa«.

AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA

Občina Šentilji ima številne dnevne delovne migrante, posledično je nižja brezposelnost, a se že srečujemo s tem, da ni dovolj delovne sile. Če smo pred 4 leti imeli 15 vključenih ljudi v program javnih del, ki so pomagali pri osnovnih opravilih urejanja in vzdrževanja okolja, jih imamo letos možnost dobiti le pet, trenutno pa enega zaposlenega, saj na Zavodu za zaposlovanje ni primernih kandidatov. Rešitev smo videli v zasnovi zaposlitvenega centra, kjer smo našli skupni jezik s ŠENTOM. Tako imamo danes pri nas ustanovljen zavod, ki vsaj malo rešuje zagato pomanjkanja delovne sile za preprosta dela.