Občina – osnovni podatki

DAVČNA ŠTEVILKA: 38253283

MATIČNA ŠTEVILKA: 5884209000

  IME ŠIFRA
OBČINA ŠENTILJ 118
STATISTIČNA REGIJA PODRAVSKA 2
UPRAVNA ENOTA PESNICA 65

 

PODATKI

ZA LETO 2013

OBČINA
Površina km2 65
Število prebivalcev 8.477
Število moških 4.219
Število žensk 4.258
Naravni prirast -24
Skupni prirast -28
Število vrtcev 4
Število otrok v vrtcih 232
Število učencev v osnovnih šolah 639
Število dijakov (po prebivališču) 315
Število študentov (po prebivališču) 268
Število delno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 3.066
Število zaposlenih oseb 1.616
Število samozaposlenih oseb 327
Število registriranih brezposelnih oseb 479
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo 1.319,51 €
Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo 889,67 €
Število podjetij 443
Prihodek podjetij (1.000 €) 135.352
Število stanovanj, stanovanjski sklad 3.215
Število osebnih avtomobilov 4.370
Količina zbranih komunalnih odpadkov (tone) 2.100

 

ZAPOSELNOST

Podatki iz URADA ZA DELO PESNICA / avgust 2015

 

PREBIVALCI 8.429
DELOVNO AKTIVNI (VI 2015) 2103
REG. BREZPOSELNI (VI 2015) 408
STOPNJA REG. BREZPOSELNOSTI (VI 2015) 12,3 %

 

Občina Šentilj je bila ustanovljena leta 1994 in je uvrščena v Podravsko statistično regijo.

Območje občine Šentilj meri 65 km². Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 106. mesto.

 

LEGA

Občina Šentilj leži na severovzhodu Slovenije, v zahodnem delu Slovenskih goric, med Dravo in Muro.

Na svoji severni strani meji na Republiko Avstrijo (dolžina meje 17 km) in avstrijske občine (Strass -Spielfeld, Murfeld in Mureck).

Na vzhodu meji na občino Apače in sega vse do obronkov Panonske nižine.

Na jugu in zahodu pa preko gričevnatih Slovenskih goric meji na druge slovenske občine: Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Ana v Slovenskih goricah, Pesnica in Kungota.

 

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Sestavljajo jo štiri krajevne skupnosti:

  • Krajevna skupnost Ceršak (Ceršak, Kozjak pri Ceršaku, Selnica ob Muri, Srebotje)
  • Krajevna skupnost Sladki Vrh (Jurjevski Dol, Plodršnica, Sladki Vrh, Svečane, Šomat, Vranji Vrh, Zgornje Gradišče),
  • Krajevna skupnost Šentilj (Cirknica, Kaniža, Kresnica, Stara Gora pri Šentilju, Šentilj v Slovenskih goricah, Štrihovec, Zgornje Dobrenje),
  • Krajevna skupnost Velka (Dražen Vrh, Spodnja Velka, Trate, Zgornja Velka),

v katere je uvrščenih 22 naselij.

Opis štirih krajevnih skupnosti občine Šentilj

Krajevna skupnost Opis območja
ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH

 

Starejši del naselja, ki je nastal ob cerkvi sv. Egidija (1329) ob vznožju Slovenskih goric, ima gručasto zasnovo. Novejši del naselja se je razvil v vzhodnem delu ob cesti proti Sladkemu Vrhu. Kraj se počasi spreminja v spalno naselje, saj občani v veliki meri dnevno migrirajo na delo v Avstrijo in po Sloveniji.
SLADKI VRH

 

Jedro naselja je na ravnini ob Muri, kjer se poleg manjšega parka nahaja tudi športna dvorana in igrišča. V kraju se nahaja tovarna papirja Paloma. V neposredni bližini je Brod na Muri.
CERŠAK

 

Naselje leži na položnem pobočju in slemenu v severozahodnem delu Slovenskih goric, južno nad reko Muro. Ob Muri je tovarna lepenke in mala hidroelektrarna Ceršak.
VELKA Velka se z imenom Welich prvič omenja leta 1319. Naselje na severu osrednjega dela Slovenskih goric sestavljajo kmetije, razložene po gričevju med dolinama zgornjega toka reke Ščavnice in potoka Velke.  Ob znani romarski cerkvi Marije Snežne stoji strnjeno jedro vasi, v kateri se je razvila bogata društvena kulturno-umetniška dejavnost.

 

PREBIVALSTVO

Leta 2013: 8.477 prebivalcev (približno 4200 moških in 4250 žensk), po številu prebivalcev je občina Šentilj na 61. mestu. Na 1km² tu približno živi 130 prebivalcev.

Število živorojenih je bilo nižje od umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini torej negativen, znašal je -2,8. Število tistih, ki so se iz občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je -0,5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev je v občini negativen, -3,3.

Med prebivalci občine Šentilj je število najstarejših prebivalcev večje od števila najmanjših: na 100 oseb, starih 0 – 14 let, je prebivalo 120 starih 65 let ali več. Vrednost indeksa staranja je tako višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je 119). Tako se povprečna starost prebivalcev občine Šentilj dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji.

 

ŠOLE IN VRTCI

V občini Šentilj delujeta Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj s podružnico v Ceršaku ter Osnovna šola Sladki Vrh s podružnico na Velki. Prav tako delujeta Vrtec Šentilj s podružnico v Ceršaku ter Vrtec Sladki Vrh s podružnico na Velki.

Od vseh otrok, ki so bili leta 2013 stari 1-5 let jih je bilo 68 % vključenih v vrtec. V osnovnih šolah je vpisanih 650 otrok, v vrtce je trenutno vključenih 244 otrok.

 

RELIEF

Najvišji vrh občine je na Kresnici (Brloga 444 metrov nadmorske višine), najnižja točka pa na Tratah pri mostu čez reko Muro in meri 232 metrov nadmorske višine.

Pokrajina je pretežno vodnata, to dokazuje veliko potokov in ribnikov, glavnino vode pa odvaja reka Mura.

Podlago, na kateri je območje občine Šentilj, sestavljajo helvetski konglomerat, peščeni lapor, peščenjak in pesek, andezitni tuf pa kaže na občasno vulkansko delovanje. Na strmi skali litoamnijskega apnenca stoji grad Cmurek. Z delno zajezitvijo Mure v Ceršaku deluje edina slovenska hidroelektrarna na Muri, v Avstriji jih je še 30.

 

Gričevnata pokrajina zahteva težje pogoje kmetovanja, vendar pa se z občinsko pomočjo ohranja kmetijska dejavnost, zlasti s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in njihovo preusmeritvijo v turistične kmetije in vinotoče. To je podpora razvoju podeželja in vir preživetja večine kmetij v občini. Občina pa spodbuja tudi razvoj malega gospodarstva in podjetništva. Severno od naselja Šentilj je območje bivšega mednarodnega mejnega prehoda Šentilj (MMP).

Grb

Grb je upodobljen na ščitu poznogotskega stila in je sanitske oblike. V zelenem ščitu je postavljen znak, katerega trije med seboj zraščeni deli tvorijo celoto heraldičnega atributa: od ščita 3,5-krat ožji zlati krog nad njegovim dnom služi za temelj ležečemu, od temeljnega droga 2-krat širšemu polmesecu, katerega notranji profil zajeda šest polkrožnih vdolbin. Iz polmesečeve sredine rase srebrni patriarhalni križ, njegovi tramovi so 4-krat ožji od premera temeljnega kroga. Konice polmeseca, vrh križa in konce križevih ramen zaključujejo od temeljnega kroga 2,5 krat manjši, v zlate krožce oblikovani nastavki.

Znamenje na vrhu zvonika šentiljske cerkve je za katoliški kraj zelo neobičajno: predstavlja patriarhalni križ s tremi rameni, stoječ na ležečem in nekoliko stiliziranem polmesecu, dodanem leta 1839 kot spomin na leto 1532, ko so Turki oropali in poškodovali cerkev. Tak atribut predstavlja zmago krščanstva nad islamom. Že oblika križa in dodatek dajeta grbu vso potrebno prepoznavnost ter uvršča in ga med heraldične posebnosti na Slovenskem. Njegov vtis dopolnjuje tudi zelena barva zgodovinske dežele Štajerske.

Grb Sentilj

 

Zastava 

Zastava je zelene in pravokotne oblike, pri čemer je pri horizontalni izvedbi razmerje višine proti dolžini 1: 2,5. Njena ruta je vertikalno razdeljena na dva, po višini enaka, po dolžini pa neenaka dela, ki ju deli bela proga, katere širina ne sme presegati dveh odstotkov celotne zastavine dolžine.

V sredini prvega kvadratnega dela zastavine rute lebdi v zelenem polju atribut občinskega grba v beli in rumeni barvi, ki ne sme biti nižji od 2/3 višini barvnega polja zastave in ne višji od 8/10 iste zastavine višine.

Odlok o občinskih simbolih je bil sprejet 14. marca 1996

 

Zastava_Obcina_Sentilj2

KRATKA ZGODOVINA OBČINE ŠENTILJ

V Avstriji so bile leta 1824 v mejah podložnih posestev ali hub ustanovljene katastrske občine, te pa so leta 1850 postale tudi upravne občine, združene v okraje in okrožja. Šentilj je bil tako občina v okraju Špilje, okrožje Maribor, Notranja Avstrija. Občino je poleg zemljiškega gospoda na okraju, tako kot prej hubo, vodil župan – »rihtar«. Prve volitve županov in občinskih svetov, ki so jih sestavljali davkoplačevalci v volilnih razredih, so bile leta 1859. Občine se potem do leta 1933 niso bistveno spremenile. Leta 1854 so bila imena naših krajev prvič objavljena v slovenskem jeziku.
Prva velika občina Šentilj je bila oblikovana v Kraljevini Jugoslaviji leta 1933 s sedežem v nekdanjem zdravstvenem domu, vanjo pa so bile vključene občine Ceršak, Cirknica, Kaniža, Selnica, Sladki Vrh, Šentilj, Svečane in Zgornje Dobrenje. Že leta 1934 sta se odcepili občini Sladki Vrh in Svečane in se pridružili veliki občini Velka. Takšna velikost občin je ostala do konca druge svetovne vojne.
Druga velika občina ali komuna Šentilj je bila ustanovljena v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji leta 1955 iz 36 naselij dotedanjih združenih krajevnih ljudskih odborov Jakobski dol, Jarenina, Šentilj in Velka. Po treh letih je bila vključena v komuno Maribor-Košaki. Upravne prostore je imela v zadružnem domu, kjer je do leta 2002 domovala tudi današnja občina.
1. januarja 1995, v samostojni državi Republiki Sloveniji, je Šentilj tretjič postal velika občina, vanjo pa so bile vključene krajevne skupnosti Ceršak, Sladki Vrh, Šentilj in Velka. Naslednje leto je, da bi trajno negovala in spoštovala spomin na boje za severno mejo, za svoj praznik  izbrala 29. marec 1874, rojstni datum  generala Rudolfa Maistra, in privzela grb in zastavo.
Občina Šentilj združuje med seboj oddaljena območja, katerih občine so se v preteklosti v okviru župnij Marije Snežne in Sv. Ilja dokaj nepovezano razvijale. Kraji ob Muri so bili do konca prve svetovne vojne vezani na nemška središča onstran reke, kraji ob »cesarski cesti« in »južni železnici« pa proti Mariboru. Med njimi do leta 1927, ko je bila zgrajena »Žebotova cesta« od Šentilja prek Ceršaka, Selnice ob Muri in Vranjega Vrha do Spodnje Velke s krakoma do Ceršaške tovarne lesnih snovi leta 1939 in Sladkogorske tovarne papirja leta 1948, ni bilo dobrih prometnih poti.
Kljub gospodarskemu in družbenemu razvoju v bližnji preteklosti in sodobnim komunikacijam pa v občini še dandanes nismo dovolj povezani, zato naj bo to izziv za prihodnost.

 

Z nadaljnjo uporabo spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close