Turist

Občina Šentilj je bila ustanovljena leta 1994 in je uvrščena v Podravsko statistično regijo. Območje občine Šentilj meri 65 km². Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 106. mesto.

Občina Šentilj leži na severovzhodu Slovenije, v zahodnem delu Slovenskih goric, med Dravo in Muro.

Na svoji severni strani meji na Republiko Avstrijo (dolžina meje 17 km) in avstrijske občine Strass -Spielfeld, Murfeld inMureck.

Na vzhodu meji na občino Apače in sega vse do obronkov Panonske nižine.

Na jugu in zahodu pa preko gričevnatih Slovenskih goric meji na druge slovenske občine: Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Ana v Slovenskih goricah, Pesnica in Kungota.

 

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Sestavljajo jo štiri krajevne skupnosti:

  • Krajevna skupnost Ceršak (Ceršak, Kozjak pri Ceršaku, Selnica ob Muri, Srebotje)
  • Krajevna skupnost Sladki Vrh (Jurjevski Dol, Plodršnica, Sladki Vrh, Svečane, Šomat, Vranji Vrh, Zgornje Gradišče),
  • Krajevna skupnost Šentilj (Cirknica, Kaniža, Kresnica, Stara Gora pri Šentilju, Šentilj v Slovenskih goricah, Štrihovec, Zgornje Dobrenje),
  • Krajevna skupnost Velka (Dražen Vrh, Spodnja Velka, Trate, Zgornja Velka),

v katere je uvrščenih 22 naselij.

 

Opis štirih krajevnih skupnosti občine Šentilj

Krajevna skupnost Opis območja
ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH  Starejši del naselja, ki je nastal ob cerkvi sv. Egidija (1329) ob vznožju Slovenskih goric, ima gručasto zasnovo. Novejši del naselja se je razvil v vzhodnem delu ob cesti proti Sladkemu Vrhu. Kraj se počasi spreminja v spalno naselje, saj občani v veliki meri dnevno migrirajo na delo v Avstrijo in po Sloveniji.
SLADKI VRH  Jedro naselja je na ravnini ob Muri, kjer se poleg manjšega parka nahaja tudi športna dvorana in igrišča. V kraju se nahaja tovarna papirja Paloma. V neposredni bližini je Brod na Muri.
CERŠAK  Naselje leži na položnem pobočju in slemenu v severozahodnem delu Slovenskih goric, južno nad reko Muro. Ob Muri je tovarna lepenke in mala hidroelektrarna Ceršak.
VELKA Velka se z imenom Welich prvič omenja leta 1319. Naselje na severu osrednjega dela Slovenskih goric sestavljajo kmetije, razložene po gričevju med dolinama zgornjega toka reke Ščavnice in potoka Velke.  Ob znani romarski cerkvi Marije Snežne stoji strnjeno jedro vasi, v kateri se je razvila bogata društvena kulturno-umetniška dejavnost.

 

PREBIVALSTVO

Leta 2013: 8.477 prebivalcev (približno 4200 moških in 4250 žensk), po številu prebivalcev je občina Šentilj na 61. mestu. Na 1km² tu približno živi 130 prebivalcev.

 

RELIEF

Najvišji vrh občine je na Kresnici (Brloga 444 metrov nadmorske višine), najnižja točka pa na Tratah pri mostu čez reko Muro in meri 232 metrov nadmorske višine.

Pokrajina je pretežno vodnata, to dokazuje veliko potokov in ribnikov, glavnino vode pa odvaja reka Mura.

Podlago, na kateri je območje občine Šentilj, sestavljajo helvetski konglomerat, peščeni lapor, peščenjak in pesek, andezitni tuf pa kaže na občasno vulkansko delovanje. Na strmi skali litoamnijskega apnenca stoji grad Cmurek. Z delno zajezitvijo Mure v Ceršaku deluje edina slovenska hidroelektrarna na Muri, v Avstriji jih je še 30.

Gričevnata pokrajina zahteva težje pogoje kmetovanja, vendar pa se z občinsko pomočjo ohranja kmetijska dejavnost, zlasti s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in njihovo preusmeritvijo v turistične kmetije in vinotoče. To je podpora razvoju podeželja in vir preživetja večine kmetij v občini. Občina pa spodbuja tudi razvoj malega gospodarstva in podjetništva. Severno od naselja Šentilj je območje bivšega mednarodnega mejnega prehoda Šentilj (MMP).

Z nadaljnjo uporabo spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close